Charleville, september 1873
Moj najdražji prijatelj,
verjemi, da sem imel v mislih le to, da se vrnem k Tebi in ponovno združim s Tabo, ko sem Ti nazadnje pisal iz Londona. Ampak potem se je v hipu vse obrnilo na glavo. Antoni je prišel nazaj in pijani čoln je naenkrat našel svoj pristan (tako govori Antoni in jaz se mu smejim). Ne jokam več in sviti parajo srce le še zaradi svoje lepote (Antoni pripominja, da je to zato, ker se prebujam ob njem).
Pošiljam Ti rokopis Obdobja v vicah (tak naslov mi je predlagal Antoni), ki sem ga napisal medtem, ko sva bila skupaj na počitnicah pri meni v Rochu (tako pravi temu Antoni: jaz sem garal, on pa je vandral naokrog, da bi spoznal 'moje Ardene'). Knjiga je že pri založniku v Bruslju in čaka na tisk. Posvečena je Tebi, dragi moj. Zdaj pišem čisto drugačne tekste - imenujem jih iluminacije - nekaj Ti jih pošiljam za pokušino. Daj, napiši, kako jih doživljaš! So Ti všeč? Se Ti zdijo preveč radikalni? S poezijo pred Obdobjem sem pretrgal, najbrž za vedno.
La Mother ni najbolj srečna, ampak jaz moram biti z Antonijem. In on z menoj. Prihodnji teden odhajava v Afriko (videti Egipt – piramide, Nil, Luksor - in prečkati puščavo, saj veš), nato pa... kdo ve? Antoni meni, da gre iz vic pot samo še v nebesa. In tako bo najino življenje, mi razlaga med poljubi. In jaz mu verjamem.
Upam, da me boš še naprej imel rad, tako kot doslej. In ostajam
Tvoj vdani,
Rimbaud
Poljubi Matildo v mojem imenu. Good luck! (težko berljivo - ali fuck?)
R.
verjemi, da sem imel v mislih le to, da se vrnem k Tebi in ponovno združim s Tabo, ko sem Ti nazadnje pisal iz Londona. Ampak potem se je v hipu vse obrnilo na glavo. Antoni je prišel nazaj in pijani čoln je naenkrat našel svoj pristan (tako govori Antoni in jaz se mu smejim). Ne jokam več in sviti parajo srce le še zaradi svoje lepote (Antoni pripominja, da je to zato, ker se prebujam ob njem).
Pošiljam Ti rokopis Obdobja v vicah (tak naslov mi je predlagal Antoni), ki sem ga napisal medtem, ko sva bila skupaj na počitnicah pri meni v Rochu (tako pravi temu Antoni: jaz sem garal, on pa je vandral naokrog, da bi spoznal 'moje Ardene'). Knjiga je že pri založniku v Bruslju in čaka na tisk. Posvečena je Tebi, dragi moj. Zdaj pišem čisto drugačne tekste - imenujem jih iluminacije - nekaj Ti jih pošiljam za pokušino. Daj, napiši, kako jih doživljaš! So Ti všeč? Se Ti zdijo preveč radikalni? S poezijo pred Obdobjem sem pretrgal, najbrž za vedno.
La Mother ni najbolj srečna, ampak jaz moram biti z Antonijem. In on z menoj. Prihodnji teden odhajava v Afriko (videti Egipt – piramide, Nil, Luksor - in prečkati puščavo, saj veš), nato pa... kdo ve? Antoni meni, da gre iz vic pot samo še v nebesa. In tako bo najino življenje, mi razlaga med poljubi. In jaz mu verjamem.
Upam, da me boš še naprej imel rad, tako kot doslej. In ostajam
Tvoj vdani,
Rimbaud
Poljubi Matildo v mojem imenu. Good luck! (težko berljivo - ali fuck?)
R.
Ni komentarjev:
Objavite komentar