moj rimbaud

Ljubljana, pozimi

Roche, december 1872

2007-09-13T16:39:00.001+02:00

(prejšnja epizoda)

Ponoči se je k meni pritihotapil angel - pravi ali padli, kdo bi vedel - čutil sem le, da se je nežno spustil nad moj obraz in me čisto narahlo s krili oplazil po licu.

Zjutraj me je na nočni omarici čakalo sporočilo. Suho, hladno, podpisano z R.: "Antoni. Potujem v London. Moram. Paul hudo bolan."

Naj crkne, pizdun!

Kamorkoli je šel, sem šel za njim. Moral sem. Le kdo za kom, mater sto. Ali ni bil v Izpovedih nore device vsaj košček Rimbaudovih lastnih občutij, ne samo projekcija Verlainovih, sem se spraševal. Ne danes prvikrat.

Totalno razpizden sem se vrnil v Pariz. Seveda sem vedel, da se je vse to moralo dogajati, a bil sem skrajno razkačen, opazujoč Rimbauda, kako se kot lutka na vrvici pokorava Verlainovim muham: odidi – pridi – zbogom – vrni se – jebi se...

Jebi se, Antoni.

(se nadaljuje)

Fantazija (?), II.

2007-08-22T17:18:00.000+02:00

(prejšnja epizoda)

Nikoli ne zapeljuješ mene, Antoni, je rekel s kar najslajšim glasom.

Zelo sem se zadrževal: Ne.

Kako to?

No, to pa je vprašanje, mater ti. Kaj, kurac, naj ti odgovorim?! Si želiš, da bi te? Ker mi ne rečeš, da te lahko kličem Rimbe? Ali kaj?

Skomignil sem z rameni. Se nazadnje poskusil izvleči z njegovim: Čakam.

Zasmejal se je: Moje besede govoriš. Malo pomolčal.

Na kaj? je vprašal naposled.

Na tisto, kar se mora zgoditi.

In kaj se mora zgoditi?

Zgodovina.

Kakšna zgodovina?

Boš že videl. Skušal sem se skriti za brezskrbnim smehljajem, kot da trosim neumnosti, tjavendan.

On pa: Potem ni zato, ker me nimaš nič rad?

Ne, ni, lepi moj pesnik. (Tega, vem, nisem izrekel na glas.)

Morda sem potem vstal, mu divje razmršil lase in zbežal ven, v sneg.

(se nadaljuje)

Fantazija (?), I.

2007-08-18T22:43:00.007+02:00

(prejšnja epizoda)

Povej mi nekaj... Si srečen s Paulom?

Srečen? Pogledal me je, kot bi začel nenadoma govoriti slovensko.

Skomignil je z rameni: Ne vem. O tem se ne sprašujem. Ne razmišljam o čustvih. To ni pomembno. Razmišljam o čutih. Moram biti videc, če hočem biti največji pesnik? Ali gre pot... čisto drugam? Samo poezija je važna. Saj to veš. Antoni, je dodal, kot bi me hotel prijazno okrcati.

Misliš, da bi te lahko kaj odvrnilo od tega, sem vprašal, za odtenek zamolklo.

Zasmejal se je: Od ustvarjanja? Ne. Nikoli, je rekel prepričano.

Kaj pa, če bi se vsi obrnili proti tebi? Drugi pesniki, mislim. Če bi, recimo, napisal knjigo, pa se nihče ne bi zmenil zanjo?

Ne jebi, je rekel naveličano. Stavim glavo, da je pomislil: to je nemogoče. Drugi ne pomenijo nič, je dodal.

Si prepričan? nisem odnehal.

Pa kaj je zdaj to? je vzkliknil razdraženo. Policijsko zaslišanje? Vedno je pizdil, ja.

Samo zanimalo me je, sem odvrnil nedolžno.

Rimbaud se je obrnil na trebuh, se naslonil na komolce in me pogledal v oči: Antoni (vedno mi je bilo všeč, kako je znal izreči moje ime). Zapomni si – za zmeraj: nehal bi samo, če ne bi imel več ničesar povedati. Samo takrat. Nič drugega me ne more ustaviti. Nič.

Kako se motiš, dragi moj, sem pomislil. Kako se motiš! (Ali pa tudi ne? mi je zakljuvalo v srcu.). Postal sem kar malo otožen. Še vedno pa mi ni bilo jasno, kakšen je (bo? bi moral biti?) pri tem Verlainov delež. Ali si zaradi njega izgubil vero v svojo moč, lepi moj pesnik?

Tvegal sem še eno vprašanje. Citat sem ukradel iz Total Eclipsa: Kaj pa Paul? Ko si bosta dala vse, kar si lahko, se bosta razšla in šla dalje vsak svojo pot?

To, dragi moj Antoni, je rekel in me hladno pogledal, pa te prav nič ne briga.

Sranje. Spreminjati preteklost je bilo bolj zapleteno, kot sem si predstavljal.

Ampak verjetno da, je dodal po kratkem premisleku. Ne vidim razloga, zakaj bi tedaj še ostala skupaj.

Kaj pa ljubezen? se mi je zareklo.

Ne me drkat, Antoni.

(se nadaljuje)

Roche, december 1872

2007-08-06T16:55:00.000+02:00

(prejšnja epizoda)

Na Roche je tisto zimo tiho padal sneg, da je bilo vse okoli naju belo in čisto in celo jaz sem se počutil nekam nedolžnega, ko sva se z Rimbaudom zvečer, ob soju bakel, podila po snegu, se lovila, kepala in valjala po njem, brez zmagovalca, dokler se nisva upehana zložila v belino drug zraven drugega in plaho prepletla premrle prste najinih rok. Bila sva premočena in premražena do kosti, ampak oči so nama sijale in najin smeh je odmeval, da je bolelo.

Čez dan sva se potepala naokoli (včasih je Rimbaud pisal, pa sem šel sam, daleč, daleč proč, in se spet vračal, skoraj, kot bi imel dom). Noči sva prebila ob ognju, se omamljala z vinom in opijem, ki sem ga pritihotapil s seboj iz Pariza, in poezijo. Strmela sva v plamene, se pogovarjala ali molčala (o vsem in o ničemer, oboje), in ognjeni zublji naju niso spominjali na pekel, ampak na nebesa. Niti besede o Verlainu, ves čas, in ves čas niti enega tipčka, zame.

Bil sem zelo, zelo, zelo zadet, in morda so se v tistih nočeh besede srečevale in dotikale samo v mojih sanjah: ne vem, zares ne...

(se nadaljuje)

Bruselj, julij 1872

2007-07-29T11:14:00.000+02:00

(prejšnja epizoda)

Rimbaud in Verlaine sta sedmega julija čisto v svojem stilu odšla iz Pariza. Od Rimbauda sem po pošti prejel karikaturo (izmaknil jo je Verlainu) in smešno zgodbico iz Arrasa, kjer ju je zaradi obešenjaške lumparije v kavarni prijela policija. Na smrt sem se narežal njegovi pripovedi. Za hip sem pomislil: kako bi se midva znala zabavati! Potem sem se zmračil in zavrgel misel na to. Zdaj je bilo Verlainovo leto in obljubil sem si, da ga za teh nekaj srečnih dni ne bom prikrajšal. Mogoče mu drugih ne bom mogel dati nikoli.

Prispelo je še nekaj pesmi (bile so tako lepe, da so me oblile solze, ko sem jih bral), priloženih kratkim pisemcem, in konec. Kot bi spočetka še mislil name, potem pa bi zdrsnil iz njegove zavesti.

Odločil sem se, da bom tudi jaz odpotoval. Po dolgem razmišljanju in pretehtavanju sem sklenil, da se bom hkrati z Matildo odpravil v Bruselj. Ravno pravi trenutek za še malo zbližanja z Rimbaudom. Konec koncev sem prišel sem, da zmagam.

Matilda ni imela pojma, kdo sem, in z lahkoto sem ji sledil do hotela, kjer se je nastanila, da v vsem svojem sijaju pričaka nezvestega soproga. Sprehodil sem se do pošte in v zanemarjen penzion, kjer sta bila nastanjena pesnika, Rimbaudu poslal brzojavko (edino, kar sem iz svojega časa zares pogrešal, je bil mobič. Kar bral sem Rimbaudove sms-je.): "Matilda v Bruslju prišla po Verlaina poljub Antoni."

Odkar sem mu ukradel tisti presladki sadež v Charlevillu, sem tako vedno zaključil svoja sporočilca Rimbaudu.

Proti večeru sem se počasi odpravil proti njunemu hotelu. Nisem bil povsem prepričan, če ravnam prav, ampak vsaj nekaj se je dogajalo. In delovanja sem bil v tistem trenutku potreben bolj kot ljubljenja, mislim. Najbrž sem odraščal ali kaj.

Rimbauda sem našel v sobi, ob skoraj prazni steklenici cenenega vina. Prva, že prazna, je razbita ležala ob steni, ko jo je v jezi zalučal vanjo. Divje je preklinjal, s čistim ardenskim naglasom, in čeprav mi psovke niso ravno španska vas, kaj dosti več kot stara svinja in stara pizda nisem razločil. Z nožem si je narahlo drsel po dlani, po zapestju, spet po dlani. Obraz je imel mračen, usta prezirljivo stisnjena, pogled pariško moder. Zunaj se je začelo temniti in najini senci sta se na steni zlovešče prepletli v pošastno podobo. Kot v senčnem gledališču.

Spil sem požirek ali dva in brez besed sedel na posteljo. Kaj pa naj bi tudi rekel?

"Kurac, Antoni, ne kradi, če ti je življenje drago, razen, če nimaš še kakšne na zalogi."

"Bom šel iskat, ko bo zmanjkalo." Hotel sem biti hladen kot običajno, pa mi nekako ni zneslo. Smuknil sem dol po pijačo.

Ko sem se vrnil, je v tišini pohlepno pil, v dolgih, žejnih požirkih. Še druga steklenica je končala zabrisana ob steno.

"Ubil bi ga, Antoni," je rekel s hripavim glasom, "če bi bil zdajle tu, prisežem, da bi ga ubil."

Potem, čez nekaj časa, s kljubovalno užaljenostjo: "Brez besed, Antoni. Ali si pesnik, ki mu zmanjka besed, zasluži življenje? Odplazil se je tiho kot hijena, jaz pa naj tukaj crknem?!"

"A veš, kaj mi gre najbolj na kurac?" je zatulil čez trenutek in nadaljeval z ubitim glasom: "Malo Matilde. Ko se naveličamo, vzemimo še malo Rimbauda. Ko postane preveč zahteven, pa spet malo nedolžne mile ženičke..."

Glas mu je dobil grenak prizvok: "Pustiti vse? Iti za njim? Je vredno? Spet se bo ponovilo, kajne?"

Oh, da… večkrat, lepi moj pesnik.

"Vem, kje sta," sem odgovoril odsekano. Prisežem, da bi ga najraje vzel v naročje. Nikoli ne čutim sočutja – ljudje ga potem izkoriščajo za doseganje svojih majhnih umazanih ciljev. Usmiljenje sovražim še bolj, ker ponižuje tistega, ki se ti smili. A Rimbaudova ranljivost je bila pristna in zanj mi je bilo hudo.

Spet je dolgo pil. Potem me je nenadoma potihoma vprašal: "Kako je bilo prvikrat, Antoni? Ti je bilo lepo?"

In tam, v tisti umazani luknji sredi Bruslja, sem mu začel pripovedovati. Kako sem vse življenje preživel po sirotišnicah in domovih. Kako sem se zavedel, da sem gej. Kako sem se zatreskal v Lepega Lojzeta, ki je bil zame pri mojih petnajstih sanjski tip. Kako sva se v temnih nočeh plazila iz postelje in se dajala dol na skretu. Kako naju je pridih nevarnosti še dodatno vzburjal. Kako sva se včasih v temi kina (rekel sem gledališča) držala za roke ali pa z dlanmi drsela drug po drugem in se dražila do neznosnosti. Kdor je prvi odnehal, je izgubil. Kako se je pred drugimi fanti do mene vedel naduto, jaz pa sem mu vračal tako, da sem se pred njim spogledoval z drugimi (medlel je od obupa, če sem šel s kakšnim, pred njegovimi očmi). Ko je polnoleten moral zapustiti dom, je odšel, ne da bi se še kdaj obrnil in pogledal nazaj. Jaz sem skomignil z rameni in si šel kupit oglasnik.

"Ja, prvikrat pa mi je bilo lepo. Lepi Lojze je dobro vedel, kaj dela."

Rimbaud mi ni odgovoril naravnost. Vstal je, začel hoditi gor in dol po sobi in recitirati svojo pesem o izdanem srcu. Proti koncu je legel poleg mene na posteljo, brezizrazno strmel predse in njegov glas je postajal vse bolj hladen, brezbarven. Kot da govori o čisto nekom tretjem.

Nisem je poznal od prej, ne ozadja, ki je pripeljalo do nje, ampak v trenutku mi je bilo jasno, kaj se je zgodilo. Kako so ga prizadeli. Kako so ga ranili. Res, da se dajem dol tudi za keš, ampak zapeljati tipa in spati z njim mi je vedno pomenilo nekaj lepega. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi me kdo imel proti moji volji.

Ničesar nisem rekel. Samo presedel sem se, ga objel okoli ramen in si položil njegovo žalostno glavo v naročje. Mu dahnil čist, angelski, aseksualni poljub (jaz, zavrženec zadnjega kroga pekla).

"Žal mi je, Rimbaud," sem rekel nazadnje.

Poskusil se je nasmehniti, da bi me potolažil. On! Mene! Samo še kdaj naj kdo izjavi, da ni imel srca, pa mu bom zavil vrat brez pojasnila.

"Razumel si, ali ne? Ti od vseh, edini. Pa pravijo, da si poln arogantnega cinizma! Antoni." Izrekel je moje ime kot bi bilo jagoda s čokolado. "Nekje na dnu svojega srca si dober. Vem."

Nežno je povlekel z roko preko mojih las: "Mogoče sem tudi jaz, kdo ve? Če me prizadene in boli?"

Dober! Še nikoli mi ni nihče rekel, da sem dober. Oslarija. Na drugi del izjave sem prikimal v odgovor. V tem trenutku je bil potreben potrditve, kot si potreben poljubov, ko se, ves zatreskan in začaran, začenjaš ljubiti. In še res je bilo.

"Niso bili komunardi, ampak ona druga svojat. Ko sem jo napisal, sem jo poslal Izambardu v Douai. Posmehoval se ji je. Paul je rekel, da je patetična. Zato mu nikoli nisem mogel povedati. Vseeno sem se mu predal. Postal ves njegov. On ves moj. Potem pa gre in me izda, tiho, umazano, kot da sem gobavec, ki ga lahko vsak kamenja do smrti."

Čaša opojne grenkobe, ta tvoj Verlaine. Ali grenke opojnosti?

Rad bi ostal tu. Rad bi ostal pri njem. Rad bi ostal z njim. Ampak nisem še znal zaključiti svoje zgodbe. Njegove zgodbe. Najine zgodbe?

"Verlaine bo jutri na vlaku za Pariz," sem rekel, bolj trdo kot sem hotel.

"Kako veš?" je vprašal nezainteresirano.

"Pač vem. Z Matildo. Vračala se bosta domov, da se spet združita. Ali ne bi bilo fino, ko bi bil tudi ti tam?"

Zdaj je malo oživel: "Da ji ga speljem?" Vznemirjenje ga je vidno prevzemalo. Oči so se mu zasvetile: "Da ji ga speljem pred njenimi očmi?"

Začel se je na ves glas smejati. "Da ji ga speljem, direktno izpred njene male umazane pičkice?"

Poljubil me je na lice. "Čudež si, Antoni. Rad te imam (izrečeno v afektu, BTW). Kaj bi počel brez tebe?"

Isto, sem pomislil s pomilovanja vrednim obžalovanjem. Samo ta noč bi bila morda malo bolj samotna, na hodniku hotela, kjer Verlaine natepava svojo ženo.

(se nadaljuje)

Pariz, april 1872

2007-07-18T19:19:00.001+02:00

(prejšnja epizoda)

Xavier, ki je samega sebe oklical za pesnika, se mi je kot tat hinavsko priplazil za hrbet. Bilo je nekaj dni kasneje, na Place Pigalle (Cluny?). Debata, neznosna in smrdljiva kot stara črevca, se je vlekla o neki bedni besedni zvezi neke bedne pesmi nekega bednega pesnika. Čisti horror. Rimbaud bi gotovo že ušpičil kakšno svojo. V takih trenutkih si ga skoraj moral pogrešati. Verlaine ga je, zagotovo. Izraz na njegovem obrazu je bil izgubljen v lepših dneh.

Do mene je imel X. dvoumen odnos. Obnašal se je visokostno, kot da je kaj več od mene. Delal se je, da me prezira, a sumil sem, da sem mu všeč. Večkrat sem ga zalotil, ko se je na skrivaj oziral po meni iznad kozarca absinta. Če sem ga začel gledati nazaj, je takoj spustil pogled in se pretvarjal, da je grozno zaposlen s pitjem. Veljal je za divjega in bohemskega, a ni bil. Kar je bilo pri Rimbaudu resnično, je bilo pri njem ponarejeno. Po značaju je bil rit. Mislim, da mu ne bi dal niti, če bi bil bogat. Tega vpletanja čustev nisem maral. Če hočeš hladnokrvno furat lajf, tako kot jaz, je razvijati osebni odnos smrtno nevarno. V Ljubljani je bilo življenje enostavno: ali sem bil v tipčka zatreskan (redko), sem si ga zaželel (pretežno), dal za keš (pogosto) ali pa ga nisem jebal (večinoma). Prav gotovo se pri tem nisem spraševal o značaju. Tukaj pa… kot da se je vse moje življenje vrtelo okoli Rimbauda, ne okoli mene.

Premogel je vsaj toliko literarnega okusa, da se mu je pogovor uprl. Bi raje zajebaval mene ali kaj.

"No, Antoine," je spregovoril ravno prav glasno in me prežeče gledal. "Kako kaj Charleville?" (Hvala, Nouveau, da si moj potep spremenil v novico leta). Pesniki so napeli ušesa kot tercijalke na ljubljanski tržnici.

Mater, Rimbaud, kako neki si zdržal s temi kreteni? Toliko nizkotnosti, toliko majhnih podlosti… Še malo, pa se ne bom več čudil, da si spizdil v Afriko, za vedno. Še malo več, pa bom tudi jaz.

Počasi sem doumeval, zakaj so (bodo? sranje, to sosledje časa!) tako ledeno in brez besed odjebali Rimbauda in njegovo Obdobje v peklu. Razžrti od zavisti. Smrtno ranjeni zaradi lastne impotence, pesniške in dobesedne. Užaljeni v dno svojih sfukanih neznatnih malomeščanskih dušic lažnih čednosti.

Ni važno, kaj bluzijo čistuni - bil sem tam in sem čutil, kako je vibriralo okrog Rimbauda. Meni ni bilo treba pesmic, polnih prikritih in odkritih namigov, risbic in karikatur ali pikantnih zgodbic... Vem, kdaj se moški zagreje za moškega in jasno mi je bilo, da ga obkrožajo tipi, ki se radi dajejo dol s tipčki. Njegova mladost, lepota, nadarjenost so zastrupljali kri močneje od absinta. Bohemski Pariz je bil krepko nadelan od njega. In hkrati pritajeno čakal, da bo zletel v blato. Ker samo njegove pesmi so bile umetnost (in morda, malo, Verlainove). Ker samo on si je dovolil resnično živeti tisto, kar so oni počeli v mehkem zavetju črnih noči in praznih lun (in kasneje, stisnjeni v primež varljive morale, zanikali vse). Skrivoma so uživali v nasladah svojih moških teles, ampak samo Rimbaud je bil sposoben zjutraj uleteti v kavarno in na ves glas izjaviti: 'Tako sem sfukan, celo noč sem se dajal dol z…, čisto sem sesut.' (pri čemer smo vsi vedeli, da ni imel v mislih Verlaina). Seveda mi je jasno, da je bilo vmes veliko provokacij, igranja - a saj igra pogosto ne le, da odseva resničnost, ampak jo celo presega, je pomembnejša od nje same. In ta igra pri Rimbaudu v nobenem trenutku ni bila poza, ampak je prihajala globoko iz njega samega. Biti (pre)drzno na robu, upirati se vsemu - to je bil tedaj Rimbaud. To vem (bil sem mu podoben – če bi k temu primešali še zabavo, bi dobili formulo zame – le da jaz nisem bil pomemben).

In tako so mu (naj zapišem prijatelji? ali nisi z njimi zvezan, na življenje in smrt, na vse veke vekov? - zato jih nikdar ne bom imel) neke jeseni 1873 v vsej svoji velikanski primitivni majhnosti zmagoslavno obrnili hrbet. In s tem najbolj ponižali sebe, za vedno. Edino Verlaine – čeprav iz sebičnih razlogov, bi rekel – najbrž ga je zares imel rad, do konca (v čem, mater mu, je bil Verlainov čar, sem nameraval odkriti - ga preseči? Ker mi je bilo še vedno pomembno, da bi pisal naprej.).

Je bilo možno – v resnici, mislim – razumeti Rimbauda? Dražesten izziv, res.

"Šla sva v Roche," sem rekel sladko. "In prespala tam." Upal sem, da mu bo nesramnost zavezala jezik. Pa mu ga ni.

Nagnil se je k meni in mi zašepetal na uho (tokrat tako, da ga Verlaine ni mogel slišati): "In kako je bilo spati z njegovo (tu je z glavo diskretno pomignil proti Rimbaudovemu ljubimcu) ljubko kurbico, njegovim… Ribaudom?" Strup je bil nezgrešljiv.

Ribaud?! Ljubka kurbica?! Ti jo bom že dal, kurbico! Kar kri mi je zavrela. Moral bi ga mahniti, ampak obstajajo tudi bolj prefinjena maščevanja. Poleg tega nisem ravno pretepač.

Če me kdo žali, si tega ne jemljem k srcu. Njegov problem. Za mnenje drugih se mi jebe že od nekdaj. Xavier pa se je spravil na Rimbauda. Ki je bil neskončno boljši pesnik od njega. Ki je edini daleč naokoli imel značaj. Ki ga ni bilo tukaj, da bi se lahko branil sam.

Temu napihnjenemu pisunu bo treba dati lekcijo. Tako, ki je zlepa ne bo pozabil. Ki mu bo za dolgo časa zradirala vzvišeni nasmeh z obraza. Zakaj pa ne? Pa dajmo, Antoni. Prvo dejanje.

"Božansko," sem zašepetal nazaj in si nadel demoničen nasmešek. "Všeč so mi tipčki, veš." X. je globoko zajel sapo. Malo sem ga pa le šokiral. In očaral. Valovi, ki so v tem trenutku zaplivkali okrog njega, so bili nezgrešljivi.

Tedaj je Verlaine za sosednjo mizo divje vstal. Stopil je k meni in me grobo prijel za zapestje. Ni me mogel, od vseh tipov edino mene ne.

"Parklje stran od Rimba, pofukelj."

"Daj, skuliraj se malo, stari," mi je ušlo. "Od človeka, ki lahko napiše 'Il pleure dans mon coeur, comme il pleut sur la ville', pač ne bi pričakoval tako vulgarnih besed."

Če pomislim, da mi je (bilo?) nekaj njegovih pesmi res všeč…

"Od kod… hudiča… ti verzi… tebi?" je zajecljal in prebledel.

Vedel sem, da sem zajebal, še ko sem jih izgovarjal. Romances sans paroles tedaj še niso izšle.

"Od Rimbauda," sem se zlagal hladnokrvno.

"Lažnivec," je zaškrtal z zobmi. "Rimbaud ti jih nikoli ne bi pokazal brez mojega dovoljenja." (Imel je prav, prekleto.).

"Kar vprašaj ga," sem izzivalno vztrajal v svoji laži. Bil sem prepričan, da ga ne bo. Preveč strahopeten je bil za resnico.

"Gotovo si spet brskal po njegovih stvareh. Kot takrat na vlaku. Morda si celo kaj ukradel? Morda bi bilo treba preiskati tvojo sobo?" mi je zabrusil.

"Verlaine. Morda bi bilo treba tebi zavezati jezik." Besede sem izgovoril počasi, preteče. Tip mi je šel pretežno na kurac že v Total Eclipsu, v živo pa v celoti. Pa kaj bi rad, mater? Danes Rimbaud, jutri Matilda, pojutrišnjem ves svet?

"Dobro me poslušaj, ker se ne bom ponavljal. Vem, da porivaš Rimbauda, zato prekleto lepo utihni in zadrži svoje grožnje zase. Sicer boš imel ti opravka s policijo. Nič ne skrbi za Rimbauda, njega bom zaščitil." Za trenutek sem ukrivil ustnice v droben preteč nasmešek. Iz žepa sem potegnil francoski potni list in mu pomahal z njim pred nosom. "Ne misli, da tega ne morem. Če sem prišel od daleč, še ne pomeni, da sem idiot, veš. Kako, misliš, sem prišel do tega? Preprosto znam prave ljudi pritisniti na pravem mestu. Sicer pa kar obdrži svoj dragoceni zaklad. Dokler ga boš lahko, je tvoj."

"Za vedno je moj!" je zatulil nazaj.

Ironično sem privzdignil obrv: "Si prepričan?" in se nameril ven, ne da bi pričakoval odgovor. Ga tudi ni bilo (se tudi on ni preveč maral tepsti, očitno).

Pri vratih sem se obrnil. Ujel sem Xavierjev pogled in se mu kar najbolj očarljivo, angelsko nasmehnil. Znižal sem glas do zamolklosti. Drugo dejanje.

"Xavier … bi me spremili v gledališče? Loža gospoda de… mi je na razpolago, kadarkoli želim." Glas mi je zanihal med grlenostjo in hripavostjo.

X. je debelo požrl, ne da bi odgovoril.

Pustil sem, da mi je nasmešek na obrazu počasi zamiral. Zazrl sem se vanj skozi napol priprte oči in svoj pogled čisto narahlo poželjivo zastrl.

"X.?" sem zategnil.

"No, pa grem," je rekel z nekakšno kljubovalnostjo v glasu. "Tako ali tako sem nameraval oditi."

Zadnje dejanje.

Nekaj ulic naprej sem se ustavil. Brez besed sem pritisnil Xavierja k steni neke hiše in ga začel poljubljati. Prav nič nežen nisem bil, hotel sem ga na hitro vzburiti. Kmalu mi je začel odgovarjati na poljube. Umetniški vtis ni bil preveč dober - pomanjkanje izkušenj pač. Pa tudi nič kaj ni bil vreden greha.

Seveda vem, kako moram pristopiti k nekomu, s komer se hočem na hitro dati dol (majhen užitek, velik denar, recimo), da me poželi asap. To, da on ni imel pojma, kako naj mi odgovarja, je samo olajšalo moje delo. Vzvišeni X. brez veliko izkušenj je podlegel v nekaj minutah.

"Xavier …" sem zašepetal navidez pohotno, "si me želiš?"

"Mhm…" je zamrmral željno. "Antoine…"

"Ime mi je Antoni." Trd je postajal samo moj glas.

Odzval se je takoj. Poželenje mu je odmevalo v glasu: "Antoni." Kako nepotrpežljivo.

"Povej mi," sem mu ukazal. "Hočem slišati besede."

"Želim si te, Antoni. Bog, kako si te želim…"

"Še," sem pritiskal nanj. "Še."

"Oh, ljubim te, Antoni," je zašepetal poraženo.

Glej, glej, ne samo zatreskan, celo zaljubljen, sem se posmehnil sam pri sebi.

"No, jaz pa tebe ne," sem rekel hladno, ga izpustil in odšel.

Tak sem pač bil.

Noro sem bil vesel, ko se je kasneje Rimbaud nasmejal do solz, ko sem mu pripovedoval o tem.

(se nadaljuje)

Pariz – Charleville, april 1872

2007-06-18T20:03:00.000+02:00

(prejšnja epizoda)

Pred železniško postajo sem naletel na gizdalinskega Germaina Nouveauja. Nisem ga preveč maral. Ošinil sem ga s temnim pogledom. Samo enkrat si bil z Rimbaudom v Londonu, sem pomislil, in nisi ga znal zadržati ob sebi (ga je sploh kdo?). No, druge priložnosti ne boš dobil, dragi moj. Edino čez moje truplo.

Prepričan sem bil, da me ne bo hotel prepoznati. Pa me je, fak. Najbrž je bila radovednost premočna.

"Antoine." Edinole Rimbaud me je bil pripravljen klicati Antoni. To dosti pove o njih, ni res? "Odhajate?"

Bi si želel, kaj.

"V Charleville." Zlobno sem se zarežal. "Videti Rimbauda." Jebi se, Nouveau.

Privzdignil je obrvi. To je pomenilo: In Verlaine? Skomignil sem z rameni: prekleto dol mi visi, Verlaine.

Rimbaudov Charlestown je bil res luknja bogu za hrbtom. Brez težav sem ga našel. Ni bil sam. O, pizda. Na to nisem pomislil. Na srečo sta se s tipom že poslavljala. Slovo pa ni šlo gladko. Rimbaud je bil precej vsut. Naslanjal se je nanj, se poigraval z gumbi na njegovem plašču in mu težil, naj še ostane, naj gre z njim v Roche ali celo domov. Ker se mu bo sicer u-sranje-trgalo. Citiral je Baudelaira: samo omamljaj se… Si izmišljal neke svoje verze… Oni drugi, pretežno trezen, pa se ni odzival drugače, kot da je Rimbauda prijazno odrival od sebe in zmajeval z glavo. Videti je bil čisto banalen pogovor, ampak Rimbaud je potegnil svoj brezup do peklenskih globin in ga naredil zanimivega in očarljivega. Če bi tako govoril meni in se pri tem še opiral name, bi ostal. Njegov sogovornik je bil očitno res eden tistih, ki ne marajo za tipe. No ja. Saj je on prikrajšan, ne jaz.

Končno se je le pobral domov. Odlepil sem se od stene in rekel: "Rimbaud."

Obrnil se je. Res je bil precej zadet – ampak prišel, videl in vznemiril sem ga, ha.

"Si se prišel naslajat, v kakšni riti vzdihujem za Verlainom?" je razdraženo vprašal.

Stresel sem z glavo, da so mi kodri črno zavihrali kot netopirjeva krilca. Za umetniški vtis.

"Ko bi le vedel, iz kakšnega močvirja prihajam." Pustil sem, da je stavek ostal nepojasnjen – to bi lahko pomenilo ali moj pravi dom ali Pariz.

Sedel sem pod drevo ob cesti in ga surovo povlekel za seboj na tla.

"Grem nazaj v Pariz. Samo videti sem te hotel." Biti malo s tabo. To sem dodal zgolj v mislih. Še več kot celo veselo leto je do takrat, ko boš pustil Verlaina in naj bom preklet, če ti bom vzel te srečne dni, lepi moj pesnik.

"Saj res vzdihujem." Besedo je izgovoril zaničljivo, z gnusom, kot bi bilo to nekaj posebno nagravžnega.

Izpod srajce je privlekel papir in mi ga dal: "Na, beri!" Glas mu je postal raskav.

Srčkano pisemce, ampak frfotajoče. Neulovljivo. Začelo se je z 'Ljubi moj Rimbaud' in končalo z 'Ves tvoj, P.V.' Vmes so se nizale impresije: resnični dogodki, Verlainova razmišljanja, pričakovanja, hrepenenja… opravičevanja, neutemeljeni razlogi, zakaj še vedno ne… Vabil ga je nazaj, ampak nekako oklevajoče (mlačno?), pičkasto, kot devičica, ki bi pa ne bi dala. Nisem bil čisto prepričan. Če bi bil jaz tako zatreskan, bi bil ta trenutek na kolenih pred Rimbaudom in mu počasi odpenjal gumbe na hlačah in odjadral z njim na konec sveta in se ljubil z njim do sodnega dne. In ustvaril potem, za naju.

Raje nisem komentiral.

Rimbaud je izvlekel iz žepa drug, pomečkan papir s sledovi solza in mi ga vrgel v naročje. Razgrnil sem ga in bral. Bilo je lepo in strašno hkrati: ihtavo, besno, pa strastno in pohlepno, sestradano obenem. Spominjalo me je na nevihto, ki se razdivja nad oceanom (takega sem rad opazoval: ko se valovi belo penijo in kot galebi pnejo v nebo). Ali kot tiste njegove modre oči (včasih sem imel občutek, da so požiralnik, v katerem bo lepega dne izginil ves svet). Začelo se je preprosto s 'Paul.' A ta preprosti nagovor je bil nabit s čustvi – kar slišal sem jih. Ko sem se prebil skozi vse razdražene vihre sranja, me je na mah zaslepil sijaj sonc. Kot bi naenkrat na vroč poletni dan z najslajšim fantom ležal v visoki travi in opazoval prelet cekinčkov čez cvetoč travnik, on pa bi mi lahno kot metulj drsel s prstom po stegnu. Čisti izvleček užitka, skratka. S kolikšno slastjo je strmoglavljal v svoje pekle, nedolžno, pogumno in brez vprašanj (ali vsaj z vprašanji druge vrste), in suvereno gazil po njih, lahkotno kot vrvohodec pod nebesnim svodom. Vseeno je bilo, ali so bili resnični ali namišljeni – sprejel jih je za Rimabudove in pel v / o njih. In besede so ovijale bralca v meglice začaranosti. Samo kurčeve besede, bi kdo rekel, vendar nabite s tolikšno magijo, da so lahko zapeljale, očarale, poljubljale, se dotikale, ljubile, ponesle v še nikoli sanjane svetove ali spustile v obup brez milosti.

Najraje mu pisma sploh ne bi več vrnil. Vem samo eno: ko bi meni kdo pisal takole, bi se mu pri priči vdal.

Zleknil sem se v travo in molčal.

"Greš res nazaj?" je vprašal Rimbaud čez čas. In potem, spet čez nekaj časa, požrešno: "Si videl Paula?"

"Samo enkrat, mimogrede, v Clunyju." Spomnil sem se nekega starega stripa: "Duh, ki blodi."

"Sranje, sranje, sranje!" Divje se je obrnil k meni: "A je tebi jasno, zakaj se ne more odtrgati od tiste babe in biti z mano?! Saj sva pesnika, prekleto!"

Skomignil sem z rameni. O odnosih med moškimi in ženskami nimam pojma.

"Malomeščanska morala, najbrž," sem tvegal nazadnje.

"Preziram jo!" je zakričal Rimbaud. "Preziram do dna!" Pobral je kamen in ga z vso močjo zalučal preko poti.

"Vem," sem odvrnil mirno. "Jaz tudi."

Dvoje pogledov se je prekrižalo.

"Res jo, ali ne?" je on spregovoril prvi.

"Ja, res, Rimbaud." Malo sem se zresnil. "Dam samo to, kar hočem, in si vzamem samo tisto, kar si želim. Ampak na tem svetu sem sam. Popolnoma. Vse življenje. Melodramatično rečeno (bolj za umetniški vtis, mislim) – če bi zdajle umrl, ne bi žive duše bolel kurac (kdove, koga zdaj nabija stari, me je prešinilo. Ali mu pripoveduje, da je nekoč ljubil lepega črnolasca, ki je bil neulovljiv kot podoba iz sanj in je izginil kot senca na sončno jutro?). Morda je samota edina resnična cena za svobodo."

Spomnil sem se na prihodnost. Njegovo, svojo: "Včasih začinjena še z divjim sovraštvom. Drugih, da ne bo pomote."

"Misliš, da moraš biti sam, če hočeš biti svoboden?"

Zvito vprašanje, cher Rimbe bien gentil.

"Ni nujno," sem odvrnil zateglo, tako kot sem govoril prve dni v Parizu. "Res pa je, da jaz nisem srečal še nikogar, ki bi mu dovolil… poseči vanjo."

"Kot sem jaz Paulu?"

Nasmehnil sem se. "Si mu res, Rimbaud?"

"O, jebi se, Antoni! Od kod si prišel v resnici? Iz pekla? In zakaj me tako daleč poznaš, lepi tujec?" Začel je besno in končal zamolklo, skoraj nežno. Ampak poznal sem njegove glasovne bravure. Pustil sem, da so besede padle v noč.

Potem sva nekaj časa tiho ležala pod zvezdami.

"Rimbaud?" sem se spet oglasil.

"Hm?"

"Mi daš poljub?"

"Zakaj?"

"Ker je lepa zvezdna noč in bi mi bilo lepo, ko bi me poljubil."

"Samo, če greš potem z mano v Roche."

Pogledal sem ga brez nasmeha, skozi priprte oči. Dal mu bom, ko bom jaz hotel. Če bom hotel. In to ni bilo zdaj. Rimbaud se niti za hip ni zmedel ali zardel. Šel je preko moje kretnje, kot da je sploh ni bilo. Odlično izpeljano – dovršen tehnični in umetniški vtis. Bilo mi je všeč.

"Lahko boš bral moje pesmi, če boš hotel. Ali se bova samo pogovarjala. Ampak to noč… nočem biti sam. Če ne, bom šel, že nekam."

Zakaj pa ne? Mogoče mi bo na koncu le uspelo. Čeprav o svoji nalogi nisem več razmišljal toliko kot včasih. Zdela se mi je manj izzivalna kot na začetku. Bolj sem hotel – razkriti Rimbauda?

Zavedel sem se, da mi je ponudil nekaj mnogo vrednejšega od fuka, na katerega sem pomislil jaz. Tisti hip sem se počutil majhnega in bednega v njegovi veličini. A sem spretno prikril svoje občutke, nagnil glavo proti njemu in rekel le: "Poljub?"

Ti mater, kako se je znal poljubljati! Začel je plaho in previdno kot nedolžen fant na prvem zmenku in končal izkušeno, kot bi s poljubi pisal eno svojih prelepih pesmi. Poredni, poredni jeziček je flirtal z mojim in plesal v mojih ustih svoj paritveni ples. Božansko. Divje sem si ga poželel.

"Kamorkoli bom šel, bom iskal tvoje poljube, sladke kot prve češnje, ki sem jih, deček, kradel na pragu poletja…" sem zamrmral, da bi malo umiril valovanje svojega telesa.

"Boš začel zdaj pesniti?" me je posmehljivo zbodel Rimbaud.

"Nikdar," sem odvrnil resno."Ne za teboj. Samo šalil sem se."

"Saj ni bilo slabo, za prvič. Morda le malce starinsko!" Grenko sem se nasmehnil. Starinsko! Več kot stoletje naju razdvaja, Rimbaud. V moj plus…

Skočil je na noge in me prijel za roko. Zdirjala sva v noč.

(se nadaljuje)

Pariz, marec 1872

2007-06-03T18:26:00.000+02:00

(prejšnja epizoda)

Morda edina stvar, ki mi je šla pri njem res na živce, je bila, da nikoli ni trkal. Odprl je vrata v moje stanovanje, kot da je tam doma, in mirno stopil v mojo spalnico. Seveda je vedel, da ne živim prav čednostno, a vseeno ne bi maral, da bi me zasačil v postelji. Ne samega, mislim. (Zakaj pa ne zaklepaš vrat, mi je zabrusil, ko sem mu to omenil. No ja, tudi to je vidik.)

Spominjal je na nož, ki se sproži v pretepu. Napet, z očmi, hladnimi kot rezilo in vroč kot roka, ki ga drži.

Vrgel se je na mojo posteljo in se s steklenim pogledom zastrmel v strop.

"Nazaj je," je rekel z ubitim glasom. Ni mi bilo treba razlagati, kdo.

"Paul pravi, naj spizdim domov. Da ne bo več skrbel zame." Zadnji besedi je vrgel iz sebe kot bi bili podgana, ki se je zaredila v njem. "Kot da sem kakšna pofukana kurtizana." Še gol členkast rep, ki ga je z bledim obrazom komaj iztisnil iz sebe.

Planil je pokonci in se obrnil k meni. Pogled njegovih oči je bil togoten in teman, njegova želja po maščevanju težka, strastna, nevarna (njemu samemu, mislim). Porojena iz črnih črvov obupa: "Če grem zdaj nazaj v tisto charlevillsko sranje, me nikoli več ne bo videl. Nikoli več." Seveda te bo, kaj pa čvekaš, sem pomislil. Milijonkrat.

Smrtna resnost, v katero je ovil svoje besede, jim je odvzela nadih pretkanega izsiljevanja, kakršnega bi si bil na njegovem mestu omislil jaz. In ki bi bilo v tem trenutku edino smiselno. Življenje ni zato, da totalno zafukaš sebe, mislim.

"Oslarija," sem rekel na glas. Brez razmišljanja: "Prav nikamor ti ni treba. Če bi rad, lahko ostaneš tu."

Hočem reči, jebeš pesmi, če človek totalno trpi.

"O, ne (nikakor: hvala)! Ne. Šel bom. Zanalašč. Zajebal ga bom. Pogrešal me bo. Vem, da me bo. Na smrt. Porinil ga bom do dna. Spoznal bo, da brez mene vidi samo lažne odseve, ki zapeljujejo njegovo oko, prazne optične prevare, v katerih ni ne metafor ne glasbe. Da brez mene ne najde ničesar več razen blata navadnih dni. Dolgčasa. Zapuščenosti. In on ni tak, da bi iz tega znal ustvarjati, veš! On rabi Lepoto in Rahločutnost, pizda! Šele jaz lahko zaživim golo zemljo pod njegovimi stopali. Šele jaz lahko podelim obliko njegovim mislim. Samo jaz sem demon in angel njegovega navdiha. Brez mene ne more več pisati pesmi. Brez mene ne more dihati. Brez mene je vse okrog njega sranje. Rotil me bo, da pridem nazaj, padal na kolena. Jaz pa bom prišel, ko bom hotel sam. Mu milostno podelil čisto majhen košček sebe - nikdar več vsega, tako kot zdaj. Prisežem, Antoni. Nikdar (do tega trenutka nisem vedel, da je glas lahko tako obupano črne barve) – niti, ko bo umiral za menoj. Hočem, da čuti, da je brez mene prazen, star, nepotreben. Hočem, da mi bo potem sledil, kamorkoli bom šel. Hočem, da bo moj. Ves. Za vedno. Ali pa bo v sebi mrtev in pokopan." Malo je bil verlainovski - namenoma, mislim.

Začel sem se resno spraševati, kakšno je njuno razmerje. V resnici. A je ta tip slučajno zatreskan ali kaj?! Bi TO razložilo Bruselj?

V tem trenutku sem ponovno preigral najin odnos. Vedel sem, da sta z Verlainom vplivala drug na drugega (a to mi ni bilo preveč mar, ker sem bil prepričan, da bi mu šla poezija prav tako dobro od rok tudi brez njega). Zaslutil pa sem, da je bilo to zanj obdobje, ko je bil kljub vsemu srečen – sta bila srečna, jebat ga - morda edinkrat, zares. Tedaj sem se – znova, čeprav morda ne iz istih razlogov kot na začetku - odločil, da naj stvari do julija 1873 tečejo pretežno tako, kot so v resnici (če lahko tako rečem). Poleg tega, saj nisem mogel prepričati Rimbauda, naj ne neha pisati, dokler ne bo hotel nehati, ne?

Vzneseno je dvignil glavo: "Pesnika sva, Antoni. To je vse, kar šteje. Zato mora biti z mano." Zvenelo je kot globoka izpoved vere, iskreno, niti za kanček teatralično. Ni čudno, da sem vzkipel.

"Za vse na svetu, Rimbaud! Mešati posel s čustvi je poklicni samomor!" Na srečo me ni slišal, ker je bil preveč zaposlen s tem, da se je viharno zapodil k vratom in se pripravljal, da jih z veličastno kretnjo na ves glas za zmeraj zadrleskne za Parizom.

Ne še: "In če bi rad od blizu videl pekel, poišči Charlestown."

(se nadaljuje)

Spomini na prihodnost, drugi del

2007-05-26T17:07:00.000+02:00

2007-05-08T18:03:00.000+02:00

(prejšnja epizoda)

Zeblo me je do kosti. Še bolj kot prej na avtobusni postaji. Glava me je bolela, kot bi se celo noč zadeval. Kolikor sem se spomnil, se nisem. Sedel sem na tleh v neznani mračni ulici, oblečen v nekakšna zahojena oblačila in obut v čevlje, ki bi bili v čast kvečjemu mojemu pradedu. Na hitro sem potipal žep reklca (mater, tudi jakna je šla!) – mobiča ni bilo nikjer, jasno. Tudi mesečne ne. Dobro me je nategnila.

Prekleto, sem pomislil, nekaj mi je vsula v pijačo in me oropala, mene bednika, revnejšega od najrevnejših, in me zvlekla pred tole luknjo. Seveda nisem imel niti najmanjšega pojma, kje sem, in gotovo bo trajalo stoletja, preden bom našel nazaj domov. Večer je totalno propadel, sem zaključil. Stari me bo napizdil in z ljubimkanjem z neznancem ne bo nič.

Nejasno sem se začel spominjati, da mi je v Pajzlu svinjsko naložila. Jaz, bedak, sem kupil njeno zgodbo, ker kupim vsako bedarijo, da le malo diši po čem nenavadnem (mislim, saj menjavam tipe in vse, ampak dogodivščin v mojem življenju ni ravno na pretek). Začelo se je z Rimbaudom. Najprej sem ji jaz malo pripovedoval o njem iz Total Eclipsa (dolgo časa sem se mudil pri opisovanju Lea di. No, vsaj homofobična ni bila. Zdelo se ji je normalno, ko sem ji povedal, da sem gej. Kot Rimbaud.). Nato je ona začela razpredati svojo štorijo. Da prihaja iz prihodnosti, ker išče njegove pesmi (resda je bil umetniški vtis njenega oblačenja drugačen od vsega, kar sem poznal, ampak to še ni nujno dokaz). Ki jih kreten ni napisal, ker se je šel raje zajebavat v Afriko. Zdaj naj se jaz, srčkani Antoni, prosim lepo, potrudim odpotovati v njegov čas in ga prepričati (kot vem in znam, saj sem gej in Rimbaud je gej, no, torej bom uspešnejši, kot bi bila ona, kajne), da se spet posveti literaturi.

Zajeban izziv, kaj? Ampak če je Rimbaud vsaj približno tak kot Leo di, bi lahko bil tudi luškan. In zanimiv.

Pojasnila mi je še, da me bo z nekim njihovim totalno kul izumom naučila francosko (s tem sem se strinjal, to mi utegne priti še kdaj prav), dala nekaj denarja in mi okoli vratu obesila nekakšno napravico, s katero se bom lahko vrnil. Če se bom hotel, seveda. Za to jih je v bistvu bolel kurac. Za morebitno vzpodbudo mi je povedala še nekaj o moji prihodnosti. Čez tri leta me je (bo? zdaj najbrž ne?) ustrelil zavrženi ljubček nekega bogatega tipa na jahti v Monte Carlu (bil sem zadovoljen. Dramatična smrt povzdigne umetniški vtis vsakega življenja, mislim. Lahko bi prav bedno crknil v kaki hiralnici, za aidsom, recimo). Kariera mi je (bo?) očitno uspela. Kratka, vendar sladka.

Torej, poslala me bo v Pariz leta 1871 (ker je prišla od zelo daleč, je prvič zgrešila pravi čas in prostor, ampak zdaj bo lahko naciljala popolnoma natančno – skoraj do gostilne natančno, mi je zagotavljala), kjer…

V Pariz 1871?!?!

Še enkrat sem se ozrl okoli sebe, počasi in pozorno. Ja, bi znalo biti.

Roka mi je sama od sebe poletela še v drugi notranji žep reklca. Izvlekel sem nekaj debelih šopov bankovcev.

No, vsaj reven nisem bil. To je bil obetaven začetek.

Vstal sem, potisnil roke v žepe širokih rjavih hlač (čimprej moram najti kaj drugega – umetniški vtis v teh cotah je moral biti beden do konca), kjer sem odkril še nekaj njihovega drobiža, in se odpravil v pustolovščino.

(se nadaljuje)